Nahajate se tukaj

Antraks

Antraks je infekcijska bolezen predvsem rastlinojedih živali, ki jo povzroča bacil antraksa. Antraks spada med zoonoze; obolevajo predvsem rastlinojede živali.  Bolezen se od živali lahko prenese na človeka, zato antraks uvrščamo v skupino zoonoz (to so bolezni, ki se od živali lahko prenesejo na človeka).  Poznamo več oblik antraksa: kožno obliko, pljučno obliko, gastrointestinalno obliko in septično obliko. Človek najpogosteje zboli za kožno obliko, t. i. maligno pustulo, ki je običajno ozdravljiva. Izid bolezni pri drugih oblikah antraksa pa je veliko slabši. 

Razširjenost antraksa pri živalih in prenos okužbe na ljudi

Antraks se pojavlja povsod, zlasti pa je pogost pri živalih v nerazvitih poljedelskih predelih. Oboleva v glavnem govedo, konji, ovce, koze in svinje, ki se najpogosteje okužijo na paši, kjer pridejo v stik s z bacilom, ki živi v zemlji. Posledica okužbe pri živalih je črevesna oblika bolezni, ki lahko preide v septikemijo (raznos bacila po krvi). Bacili, ki izvirajo od bolnih ali poginulih živali (iztrebki, trupla), lahko preživijo v zemlji v obliki spor še desetletja, kar omogoča vzdrževanje vira okužbe.

Človek se okuži na različne načine, najpogosteje obolevajo ljudje, ki imajo opravka z bolno ali mrtvo živaljo. Spore ali bacili vdrejo v človekovo telo običajno skozi drobne ranice na koži; pride do pojava kožne oblike antraksa.
Ob vdihavanju prahu, ki vsebuje spore, pride do nastanka pljučnega antraksa. S to obliko so se v ZDA srečali s pojavom bioterorizma, ko je prišlo do pljučnih oblik antraksa pri ljudeh zaradi odprtja »sumljivih« pisemskih ovojnic.

Ob uživanju okuženega, ne dovolj dobro toplotno obdelanega mesa, pa pride do gastrointestinalne oblike bolezni.

Epidemiološka situacija antraksa v Sloveniji

V Sloveniji smo zadnji primer kožne oblike antraksa zabeležili 1983. leta, ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal. Prvič pa smo v Sloveniji primer te bolezni zabeležili v letu 1926.
Na Celjskem smo zadnji primer kožne oblike antraksa zabeležili v letu 1971, ko sta obolela 2 kmeta, lastnika bolne živali. Pljučnih primerov ne beležimo.

Kako bolezen poteka-klinična slika

Razvoj bolezni pri človeku je odvisen od vstopnega mesta bacila v telo. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni), je običajno od 1 do 7 dni, lahko pa tudi do 60 dni. Najpogostejša oblika, kožni antraks, se pojavi na rokah, obrazu in drugih nepokritih delih telesa kot t. i. maligna pustula (krasta z ognojki in nebolečo oteklino), ki jo spremljajo splošni bolezenski znaki: povišana temperatura, glavobol, bolečine v mišicah. Kraste po nekaj dneh izginejo, ostanejo brazgotine na koži.
Pri pljučnem antraksu se pojavi povišana telesna temperatura, suh kašelj, bolečine za prsnico, težave z dihanjem, pljučnica.
Zdravljenje antraksa poteka z antibiotiki; ob antibiotičnem zdravljenju je smrtnost pri kožnem antraksu zelo majhna, veliko slabša pa je prognoza pljučnega, gastrointestinalnega in septičnega antraksa.

Kdaj pomislimo na antraks?

Antraks je redka bolezen. Epidemiološko povezujemo pojav antraksa pri ljudeh z obolelimi živalmi. Na območjih, kjer je antraks pri živalih razširjen, domače živali proti tej bolezni cepijo.
Pri zelo izpostavljenih ljudeh pride v poštev cepljenje proti antraksu.

Ali se antraks prenaša od človeka na človeka?

Antraks se od človeka na človeka ne prenaša, vir okužbe je bolna žival. Pri pljučnem antraksu pride do vdihavanja spor, kar je po naravni poti zelo redko. Pri odkritju pljučnega antraksa zato velja, da se vsak primer bolezni obravnava kot možno kriminalno dejanje, kar pomeni, da se raziskuje, kako je prišlo do okužbe pri človeku.

Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr.med., specialistka epidemiologije,
Zavod za zdravstveno varstvo Celje

Zadnje novice

› arhiv novic

03. 01. 2014

Spletne strani novih inštitutov, pravnih naslednikov ZZV Celje

| Od 1. januarja 2014 v Sloveniji delujeta nova...

26. 12. 2013

Sporočilo o reorganizaciji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje

| Zavod za zdravstveno varstvo Celje od januarja...

10. 12. 2013

"0,0 šofer – Trezna odločitev"

| Tudi v prednovoletnem času sprejmite trezno...

02. 12. 2013
25. 10. 2013

Skupnostni model varovanja in krepitve duševnega zdravja

| S perspektive človeka, družine in skupnosti -...

15. 10. 2013

16. oktober – Svetovni dan hrane

| 16. oktober so za svetovni dan hrane izbrale...

15. 10. 2013

Mesec boja proti raku dojk

|   Ženska in njen življenjski slog

09. 10. 2013

Program Živimo zdravo v Dobrini in Šentrupertu

|   Strokovno vodene delavnice o zdravju

Strani

Opozarjamo

.

Spletna stran ni več aktualna