HACKED

Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljamo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Uporabljamo jih tudi na področjih, kot so gozdarstvo, lesarstvo, ladjedelništvo itd. Po svojem nastanku so lahko naravne snovi, izolirane iz rastlin, ali sintetično pridobljene z sintezo. Predvsem te pa lahko ob neustrezni uporabi ogrožajo tako človeka kot ekosfero (biosfero).

Pesticidi naj bi selektivno uničevali določeno vrsto škodljivcev, vendar se v praksi dostikrat izkaže drugače. Po določenem času lahko namreč določena vrsta škodljivcev pridobi naravno odpornost in tako je treba na novo sintetizirati še bolj toksične pesticide. Stopnja toksičnosti različnih pesticidov je zaradi njihove kemične sestave različna. Negativni vpliv pesticidov na človeški organizem je odvisen predvsem od koncentracije pesticida, ki vstopa v okolje, načina uporabe, stopnje razgradljivosti, obstojnosti v okolju, sposobnosti bioakumulacije in biokoncentracije, vključevanja v prehranjevalne verige, mutagenosti, genotoksičnosti in še mnogih drugih dejavnikov. Pesticid, ki se uporablja za zatiranje škodljivcev, je v bistvu aktivna substanca, ki je v določeni koncentraciji primešana inertnemu mediju. Inertna komponenta je nosilec oziroma stabilizator aktivne substance in je obenem pomembna pri nanašanju pesticida. Oba skupaj sestavljata pripravek- fitofarmacevtsko sredstvo, ki se ponavadi prodaja pod komercialnim imenom. Tako na primer pripravek, imenovan kot deherban A in dikocid vsebujeta 264g/l fenoksi herbicida 2,4 D. Imeni sta različni, ker ju proizvajata dva različna proizvajalca.

Najpogostejši sta dve razvrstitvi pesticidov in sicer glede na ciljno skupino organizmov, ki jih posamezna skupina pesticidov uničuje in glede na kemično sestavo.

Ciljna skupina organizmov	Skupina pesticidov	Nakatere aktivne snovi
glivice, bakterije	fungicidi	kaptan, benomil, triadimefon, folpet, mankozeb
žuželke	insekticidi	DDT, metidation, metomil, lindan, heptaklor
pleveli	herbicidi	atrazin, alaklor, simazin, 2,4-D
pršice	akaricidi	dikofol, propargit, klorfentazin
glodalci	rodenticidi	endrin, varfarin, cinkfosfid
polži	limacidi	metaldehid, metiokarb
Tabela 1- Pesticidi za posamezne vrste škodljivcev

Kemična skupina	Nekatere aktivne snovi
ORGANOFOSFORNI - fosfatni estri - fosfotio estri	fosfamidon, dikrotofos, matamidofos klorpirifos,diazinon,malation
KARBAMATI - tiokarbamati - ditokarbamati	karbaril,klorprofam,prpoxur butilat, tiobenkarb tiram
ORGANOKLORNI - diklorodifeniletani - ciklodieni - klorirani benzeni in cikloheksani	DDT, dikofol, metoksiklor klordan, dieldrin, eldrin, toksafen heksaklorbenzen-HCB, hehsaklorcikloheksan-HCHs
KLORFENOKSIKISLINE	2,4-D, MCPA, silveks
DRUGI - acetanilidi - bipiridili - fenilureati - ftalimidi - triazini	alaklor, metolaklor paraquat, diquat diuron, linuron kaptan, folpet atrazin, simazin cianazin, desetilatrazin
Tabela 2- Pesticidi glede na kemično sestavo

Pesticidi se v glavnem uporabljajo za povečanje poljedelske proizvodnje, preprečevanje nekaterih bolezni, npr. malarije in za javno higieno.Zaradi vse večje uporabe fitofarmacevtskih pripravkov in nepravilne uporabnosti le teh, za zatiranje škodljivcev pa lahko najdemo vsebnost pesticidov in njihovih metabolitov ( razgradnih produktov) tudi v različnih živilih, vodi, okolju in celo v samemu človeku ; tu pa so lahko pesticidi tudi določena potencialna nevarnost. Zato so ostanki pesticidov v živilih in vodi dandanes higienski problem v svetu.

Organoklorni pesticidiso topni v nepolarnih topilih in maščobah ter so zelo obstojni v naravi. Zaradi njihove lipofilnosti lahko pridejo z mastmi, olji in voski preko živil v toplokrvne organizme, kjer se delno metabolizirajo in izločijo, delno pa se nabirajo v maščobnem tkivu, jetrih, mlečni maščobi in organih. Tako imamo od živil živalskega izvora pesticide predvsem v maščobnem tkivu ter mesu in organih , ki vsebujejo maščobo oziroma maščobno tkivo, nadalje v mleku in mlečnih izdelkih in tudi v jajcih in ribah. Seveda pa lahko zaužijemo pesticide iz skupine kloriranih ogljikovodikov tudi s sadjem in zelenjavo, z žitaricami ter njihovimi izdelki. Glavni kontaminenti hrane iz skupine organoklornih pesticidov so: DDT s svojimi metaboliti, HCH in lindan, redkeje pa dieldrin, heptaklor, toksafen in njihovi metaboliti. Ugotovljeno je, da so pesticidi kontaminirali znatne površine zemlje, čeprav le-te niso neposredno obdelovali s pesticidi. S pesticidi kontaminiran prah se lahko namreč prenaša po zraku (atmosferi) in odloži na površine, ki so precej oddaljene od kraja uporabe le-teh. Prav tako se lahko organoklorni pesticidi translocirajo iz tal v dele rastlin, ki so namenjene za prehrano živine. Kontaminacija vod je lahko posledica drenaže poljedelskih površin ali industrijskih odpadnih voda, posledica aplikacije pesticidov v vodo in tudi naključne kontaminacije.

Potencialna nevarnost pesticidov za človeka je dandanes ocenjena v glavnem iz rezultatov raziskav na živalih in njene ekstrapolacijske ocene na človeka, izjemoma pa na primeru ljudi, ki so poklicno v stalnem stiku s pesticidi. Količine, ki jih človek s hrano vnaša v organizem lahko povzročajo značilne biokemijske poškodbe v procesih organizma, pretežno encimatske narave, s čemer lahko porušijo ravnovesje organizma. Zaradi obstojnosti, toksičnosti in kumulativne narave organoklornih pesticidov jih vse bolj zamenjujejo z organofosfornimi pesticidi. Organofosforni pesticidi imajo namreč naslednje lastnosti: širok spekter uporabe in hitro delovanje na škodljivce; kratko časovna obstojnost in razpadanje v metabolite; majhna škodljivost za človeka in živali in sorazmerno majhna poraba preparata na enoto obdelovalne površine. Vendar pa imajo organofosforni pesticidi tudi določene slabe lastnosti pri kontinuirnem vnašanju v telo skozi hrano in vodo. Namreč ti lahko povzročijo degeneracijo živčnega sistema zaradi negativnega vpliva na biokemični proces acetilholina.

Kot primer vsebnosti ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora, ki so bila analizirana v sanitarno-kemičnih laboratorijih javnih zdravstvenih ustanov Slovenije v obdobjih 1995-1999 nam prikazujejo naslednje tri tabele. Prva tabela vsebuje podatke o organoklornih, organofosfornih pesticidih, ditiokarbamatih in posameznih specifičnih fungicidih, kot so: tiabendazol,difenil in imazalil.

Obdobje 1995-1997	Št. preiskovanih vzorcev	% preiskanih vzorcev	Št. oporečnih vzorcev	% oporečnih vzorcev
Pesticidi -uvožena živila	2328	79.9	21	0.9
Pesticidi -domača živila	587	20.1	19	3.24
Tabela 1: Število preiskav živil domačega porekla in živil iz uvoza ter delež oporečnih vzorcev

Vrsta vzorcev	število (N)	N1	N2
Sadje	426	47	4
Zelenjava	391	24	0
Žita in mlevski izd.	181	30	2
Živila živalskega izv.	194	0	0
N1...število vzorcev, kjer so bili določeni ostanki OP N2... število vzorcev s preseženimi dopustnimi vsebnostmi OP( predvsem klorpirifos in pirimifos-Me) Tabela 2: Vrsta in število pregledanih vzorcev na organofosforne pesticide (OP) v letih 1997-1998

Vzorci	število (N)	N1	N2
svinjsko meso	124	5	0
goveje meso	29	4	0
N1...število vzorcev, kjer so bili določeni ostanki OC (predvsem DDT in njegovi metaboliti) N2... število vzorcev s preseženimi dopustnimi vsebnostmi OC Tabela 3: Vrsta in število pregledanih vzorcev na organoklorne pesticide (OC) v letu 1999

Presežene vrednosti OC pesticidov v živilih živalskega izvora se pojavljajo predvsem v uvoženih vzorcih, ki pa v zgornji tabeli niso prikazana.

Pri analizi vodovodnih virov se na določenih lokacijah Slovenije občasno pojavljata atrazin in njegov razgradni metabolit desetilatrazin. Ta herbicid se namreč uporablja za uničevanje plevela pri vzgajanju nekaterih poljskih pridelkov.

Iz zgornjih tabel je razvidno, kako pomemben je reden monitoring ostankov pesticidov za pridobitev ocene pravilnosti uporabe pesticidov in hkrati osveščenosti uporabnikov pesticidov. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati osveščanju ljudi in razvoju ter uporabi naravnih škropiv in gnojil.