Virusne hemoragične mrzlice

DOMOV | O NAS | PIŠITE NAM | KAZALO STRANI

SVETOVALNICA TU SMO ZATE

PROGRAM

VARNO S SONCEM 2010

www.tosemjaz.net

ISKANJE

Virusne hemoragične mrzlice

Virusne hemoragične mrzlice so skupina bolezni, ki jo povzročajo različni virusi. Nekateri povzročajo relativno blage bolezenske težave, medtem ko drugi povzročajo hude klinične slike, ki se končajo s smrtjo zaradi okvare in odpovedi vitalnih organov. Prizadetost različnih organskih sistemov pogosto spremljajo krvavitve.

POVZROČITELJ

Povzročitelji hemoragičnih mrzlic sodijo v različne družine virusov: arenavirusi, filovirusi, bunyavirusi in flavivirusi.

DRUŽINA	VIRUS	BOLEZEN
Arenavirusi	Virus Lassa	Mrzlica Lassa
	Virus Junin	Argentinska hemoragična mrzlica
	Virus Machupo	Bolivijska hemoragična mrzlica
	Virus Sabia	Brazilska hemoragična mrzlica
	Virus Guanarito	Venezuelska hemoragična mrzlica

Filovirus	Virus Ebola	Virusa povzročata najhujše oblike hemoragične mrzlice.
	Virus Marburg	Virusa povzročata najhujše oblike hemoragične mrzlice.

Bunyavirus	Virus krimško kongoške hemoragične mrzlice	Krimsko kongoška hemoragična mrzlica
	Virus Hanta	Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom
	Virus mrzlice doline Rift	Mrzlica doline Rift

Flavivirus	Virus rumene mrzlice	Rumena mrzlica
	Virus denge	Denge in denška hemoragična mrzlica

REZERVOAR

Rezervoar za večino virusov hemoragičnih mrzlic so živali. Ljudje niso naravni gostitelj teh virusov. Glavni rezervoar so predvsem glodavci (miši in podgane). Klopi in komarji so tudi prenašalci nekaterih virusov. Gostitelji Marburga in Ebole pa so zaenkrat še neznani; v nekaterih primerih je do okužbe prišlo ob kontaktu z okuženimi opicami.

PRENOS BOLEZNI

Človek se lahko okuži ob tesnem stiku z živalskim gostiteljem, njihovimi trupli ali izločki (urin, blato, slina in drugi izločki). Nekateri virusi, kot npr. virus rumene mrzlice in virus krimško kongoške hemoragične mrzlice, se prenašajo tudi na druge načine, s pikom komarja ali klopa. Za nekatere povzročitelje ne poznamo živalskih gostiteljev, kot npr. pri virusu Ebola. Virusi Lassa, Ebola, Marburg in virus krimško kongoške hemoragične mrzlice se lahko prenašajo tudi med ljudmi in sicer s tesnim kontaktom z bolnikom ali kontaminiranimi telesnimi tekočinami.

EPIDEMIOLOGIJA

Preživetje virusov je odvisno od njihovih živalskih gostiteljev, zato so običajno omejeni na geografsko področje, kjer ti živijo. Virusi Ebola, Marburg, Lassa in virus mrzlice doline Rift sta endemična v Afriki. Virus krimško kongoške hemoragične mrzlice je endemičen v Afriki in Evraziji, vključno z Balkanom in Rusijo. Virusi, ki povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom so razširjeni po vsem svetu.

Občasno se posamezni primeri bolezni lahko pojavijo izven endemičnih območij v primeru, ko se gostitelje virusov prenese iz njihovega naravnega okolja. Tako so npr. zboleli laboratorijski delavci v Nemčiji, ki so delali z glodavci, okuženimi z virusom Marburg.

KLINIČNA SLIKA

Inkubacijska doba je odvisna od tipa virusa, vendar je redko daljša od 21 dni. Če se simptomi pojavijo po 21-tih dnevih po kontaktu s potencialnim virom okužbe, je malo verjetno, da gre za hemoragično mrzlico.

Znaki bolezni se razlikujejo glede na tip virusa, vendar so začetni simptomi običajno povišana telesna temperatura, utrujenost, vrtoglavica, bolečine v mišicah, izguba moči, slabost in izčrpanost. Bolniki s hudo obliko bolezni lahko kažejo znake krvavitve pod kožo, iz telesnih odprtin (usta, oči, ušesa) ali v notranje organe. Te krvavitve so le redko življenjsko ogrožujoče. Hudo bolni lahko kažejo znake šoka, odpovedi ledvic ali motnje živčnega sistema vključno s komo, delirijem in krči. Za nekatere vrste hemoragičnih mrzlic je značilna ledvična odpoved.

DIAGNOZA

Hemoragične mrzlice težko ločimo od drugih infekcijskih obolenj. Za potrditev bolezni je potrebna laboratorijska potrditev prisotnosti virusa.

ZDRAVLJENJE

Nekatere hemoragične mrzlice lahko zdravimo s protivirusnimi zdravili, medtem ko večino zdravimo le podporno.

PREPREČEVANJE

Cepljenje
Na voljo je cepivo za zaščito pred rumeno mrzlico. Cepljenje je obvezno za potnike, ki potujejo v endemična področja.
Cepiv proti drugim vrstam hemoragičnim mrzlic ni na voljo.

Zaščitni ukrepi
Zaščitni ukrepi so usmerjeni v izogibanje kontaktov z glodavci, klopi in komarji.
Ukrepi vključujejo uničevanje glodavcev (deratizacija) in ukrepe za preprečevanje vstopa glodavcev v domove in na delovna mesta ter varno odstranjevanje njihovih gnezd in iztrebkov.
Pri hemoragičnih mrzlicah, ki se prenašajo preko komarjev in klopov, je pomemben ukrep dezinsekcija in preprečevanje pikov z uporabo zaščitnih zastorov, mrež, uporabo primernih oblačil ter uporabo sredstev za odganjanje mrčesa-repelentov.
Pri virusih, ki se lahko prenašajo med ljudmi, je potrebna posebna previdnost pri negi obolelih, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil in mask.

Viri:

Dr. Alenka Skaza, dr.med., spec. epidemiologije

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO

DRUŽINA

Arenavirusi