|
Evropski teden cepljenja - zakaj cepimo proti nalezljivim boleznim
Od 24.4. do 1.5. 2010 poteka 5. evropski teden cepljenja s sporočilom, da s cepljenjem vsakega otroka preprečimo širjenje nalezljivih bolezni in ohranjamo življenja.
Velikokrat smo priča mnenjem, da so cepljenja škodljiva, nepotrebna in da zgolj služiju interesu multinacionalnih farmacevtskih družb.
Pred tridesetimi leti je v svetu prevladoval občutek, da je bitka proti nalezljivim boleznim skoraj dobljena. Uspeh z eradikacijo črnih koz je še potrdil domneve, da je nalezljivih bolezni vedno manj, ker je medicinska znanost zelo napredovala. Z optimizmom se je pojavil varljiv občutek varnosti, ki je omogočil, da so se mnoge, skoraj že pozabljene nalezljive bolezni spet razširile, pojavili pa so se tudi nove.
Dejstvo je, da nalezljive bolezni ogrožajo zdravje ljudi vseh starostnih skupin in da se proti nekaterim lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Cepljenje je osnovna pravica posameznika, žal pa vsem ni dostopna. Še vedno okoli 3 milijone ljudi vsako leto v svetu umre zaradi nalezljivih bolezni, kot so ošpice, hemofilusni meningitis, tetanus…
V zadnjem času smo priča izbruhom ošpic v razvitih državah Evrope, kjer je cepljenje dostopno vsakomur, a ga posamezniki zavračajo iz različnih vzrokov. V letu 2008 so samo v evopski zdravstveni regiji uradno zabeležili skoraj 9000 bolnikov z ošpicami. Ob vsem tem ni nepomemben podatek, da povprečno v teh državah stane zdravljenje enega bolnika z ošpicami med 200 in 400 evri, cena za odmerek cepiva proti ošpicam pa manj kot evro.
Velikokrat se osebe oziroma starši otrok, ki cepljenje zavračajo, sklicujejo na to, da z odklonitvijo cepljenja ne ogrožajo nikogar, saj je cepljena večina ljudi. Vendar pa je za učinkovito zajezitev kroženja virusa ošpic potrebna zelo visoka, vsaj 95% odstotna precepljenost. občutljive populacije. Ker se je število dovzetnih oseb, ki niso cepljene proti ošpicam povečal, smo sedaj priča pojavljanju izbruhov te bolezni. V Sloveniji zaradi tega vseskozi opozarjamo na pomembnost cepljenja proti ošpicam, saj se približuje čas intenzivnih potovanj čez meje Slovenije in nas samo cepljenje zavaruje pred okužbo z virusom ošpic. Za nalezljive bolezni oziroma njihove povzročitelje pa meja ni.
Ljudje velikokrat mislijo, da gre pri ošpicah za nenevarno akutno vročinsko bolezen z izpuščajem, ki mine sama po sebi, premalo pa poznajo zaplete pri tej bolezni, ki so pogosti in včasih težki. Pri ošpicah so pogoste sekundarne bakterijske pljučnice, vnetje srednjega ušesa in prizadetost osrednjega živčevja.
Zaradi ošpic vsako leto v svetu umre skoraj 600.000 otrok, mlajših od pet let.
Na prvem mestu med boleznimi, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, pa ostajajo nevmokokne bolezni.
Zaradi pnevmokoknega meningitisa, seps, bakteriemij in pljučnic v svetu vsako leto umre milijon otrok, starih do pet let. Pri dojenčkih in malih otrocih je najbolj pogosta pnevmokokna okužba vnetje srednjega ušesa. Prav vnetje srednjega ušesa je najpomembnejši razlog za otrokov obisk pri zdravniku in uporabo antibiotikov.
Velikokrat se starši, ko se pri svojem otroku srečajo z boleznijo, ki bi jo lahko s cepljenjem preprečili, jezijo sami nase, da se za cepljenje niso odločili pravi čas in tako otroka obvarovali pred boleznijo.
Pogosto je prav pomanjkanje informacij vzrok, da starši ne cepijo svojih otrok proti nalezljivim boleznim, ki niso del rednega programa cepljenja, a cepiva zanje obstajajo. To potrjujejo tudi mednarodne raziskave.
Zato je evropski teden cepljenja še posebna priložnost za širjenje informacij in dejsta, da s cepljenjem varujemo zdravje posameznikov in skupnosti.
Dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Natisni
|
|
