Ko sem imela priložnost delati prakso, sem to res vzela resno. Želela sem si prakso narediti tako, da bom seveda tudi kaj znanja odnesla od nje. Ravno zato pa sem tudi iskala neko bolj konkretno podjetje, ki bi mi to lahko ponudilo. Želela sem si imeti mentorja, ki bi mi seveda povedal vse o firmi in pa me tudi malo bolj pripravil na svet.

Mentorja ki sem ga dobila na neki firmi mi je bil res zelo všeč, saj si je vzel čas zame. Dobila sem res zelo dobro prakso in naučila sem se zelo veliko. Glavni del, ki ga je opravljal moj mentor, je bila kontrola kakovosti. Ravno zato sem tukaj tudi preživela največ časa.

Dejstvo je, da kljub temu, da sem imela mentorja, ki se je seveda posvetil meni, je še vedno imel svoje delo za opraviti. Ravno zato sem seveda bila več ali manj z njem na tistem oddelku, kjer je bila kontrola kakovosti. Medtem ko je delal, si je definitivno še vedno vzel čas zame ter me obrazložil, kaj točno dela in zakaj je to tako. Bila sem res zelo presenečena, da si je kljub temu vzel toliko časa zame. Na koncu prakse sem seveda morala oddati tudi neko poročilo in hkrati tudi seminarsko nalogo. Tako so profesorji lahko videli če sem se res kaj naučila ali ne.

Kontrola kakovosti je tako bila en velik del moje seminarske naloge, saj sem tam preživela še največ časa in se mi zdi, da sem to tudi najbolj obvladala. Vedela sem točno, za kaj se gre in kako to poteka in ravno zato sem samozavestno izbrala to temo. To prakso bi definitivno še kdaj ponovila in morda imela kakšnega drugega mentorja, ki mi seveda lahko obrazloži še kakšno drugo področje. Verjamem, da bo kakšna takšna prilika še kdaj prišla.