Naš prijatelj je bil zaposlen v kar donosni firmi na razvojnem oddelku, kjer so delali modele za nove stroje. Že od nekdaj mu je bilo zanimivo vedeti, kako poteka izdelava modelov, dokler se na zadnje ni sam odločil za tak poklic. Priznati je treba, da je tudi osebno nadarjen za tako ustvarjanje. Je tudi zelo potrpežljiv in natančen.

Ko je bil pri nas na obisku, je ravno razlagal možu, kako je delal na zadnjem projektu. Rekel je, da izdelava modelov ni tako enostavna, kot bi nekdo pričakoval. On sam jih izdeluje in mora kakšen krat tudi večkrat naredit isti model, ker šele potem vidi, ko je že narejen do polovice, kaje so lahko spremembe in izboljšave. Vedno si najprej pripravi osnovni načrt in kar dosti časa mu vzame iskanje materiala, za katerega se potem odloči. Pravi, da je izdelek odvisen tudi od materiala, kako se ga uporablja. Potem, ko ima vse izbrano, se loti izdelovanja po načrtu. Vedno se nekje na sredini pokaže stvar, da bo potrebno drugače nadaljevati, kot si je zamislil. Dostikrat se na koncu pokaže, kaj na modelu ne deluje. Takrat dobi največ zagona in vsak naslednji korak je jasnejši. Tako je bilo tudi tokrat pri zadnjem modelu. Želel se je izkazat, kot vedno do sedaj, sploh ni dvomil v sebe, da bi šlo lahko kaj narobe, saj je njemu izdelava modelov v veselje. Naredil je model stroja, ki bo prihranil material pri izdelavi nekih manjših kockic. Imel je predstavitev v sosednji stavbi in moral je pohiteti, ker mu je zadnja stran modela zelo nagajala pri končni postavitvi. Med potjo v sosednjo stavbo je ponavljal razlago, kako bo predstavil model. Prispel je pravočasno in postavil model na mizo. Z embalažo, v kateri ga je prinesel, je nehote zadel v model, ki se je prevrnil in skotalil po tleh.

Hotel ga je ujeti, vendar mu ni uspelo. Vsak delček posebej se je odlepil in na tleh je nastal majhen kupček plastike. Bilo mu je zelo neprijetno in nerodno a vsi so ga poznali, kot odličnega izdelovalca modelov, zato so samo rekli, da bodo prišli naslednjič na predstavitev.