Pri nas so orehi vedno na mizi. Včasih jih pojemo več, kot pa bi jih lahko. Eno leto se prav spomnim, kako ni bilo orehov pri nas doma. Pri nas doma imamo namreč kar nekaj dreves in vsako leto naberemo sami orehe. Nato jih shranimo in čez zimo sproti tolčemo. Tako eno leto ni bilo prav nič orehov, res ne vem, kakšno leto je to bilo. Ker pa smo vajeni, da so na naši mizi orehi, sem morala nekaj narediti, da bi jih vseeno dobila. Spraševala sem okoli in tudi drugi so rekli, da jih nimajo za prodajo. Da jih je bilo tako malo, da jih imajo zase. Kako bomo celo zimo brez njih. Jaz osebno jih kar veliko pojem in velikokrat tudi kaj dobrega spečem.
No, pa je minilo ta zima brez orehov, komaj sem čakala, da bom drugo leto imeli srečo in bodo spet orehi. Tako je tudi bilo. Drugo leto je bilo polno orehov. Pobirali smo jih več dni. To pa je bilo veselje. Kajti vedeli smo, kako bomo lahko letos jedli orehe skozi celo zimo. Lahko bom spet pekla pecivo. Obožujem sladice iz orehov. Če bi mene vprašali, bi vsak dan pekla sladice iz orehov, malin in čokolade. To obožujem. Glavno pa je, da so spet orehi.
Nekateri pravijo, da jim orehi delajo zgago, nam vsem pa zelo pašejo in jih imamo radi. Pojemo jih kar precej in res bi lahko kdo imel zgajo. Imamo pač to srečo, da nimamo teh težav, ker se dobro zavedamo, kako zdravi so orehi. Naša babica nas je v bistvu navadila na njih. Vedno, ko smo prišli k njej so bili na mizi. Sedaj pa so na mizi pri nas. Babica je vedno rekla, da se mora pojesti pest orehov na dan. Saj veste, starejši ljudje imajo ponavadi še kako prav.