Odstranjevalec ličil je še kako pomemben, če želimo pravilno negovati svoj obraz

Posted on by CE

Vsem nam se vedno nekam mudi in zvečer smo pogosto utrujeni. Tako sem sama bila v obdobju, ko se sem bila preutrujena, da bi zvečer nekaj časa posvetila moji koži in pozabila na odstranjevalec ličil, ki je sigurno prispeval k temu, da je moja koža bila lepša. Tako sem si pogosto umila obraz z napačnim milom, samo da so ličila šla iz mojega obraza in šla spat. Takoj se še ni videlo, da z mojo kožo nekaj ni v redu, čas pa je pokazal svoje.

Ko sem se čez nekaj časa pogledala v ogledalo, sem takoj videla, da nekaj ne delam prav, kajti moja koža je bila drugačna. Ni bila več lepa, sijoča, napeta, ampak je bila videti izsušena in groba. Seveda sem takoj pomislila, da mi manjka odstranjevalec ličil in ga začela ponovno uporabljati. 

Tako sem še isti dan odhitela v trgovino po izdelke za pravilno nego obraza in skušala popraviti svojo napako. Ni šlo tako hitro, ker sem naredila trajno škodo. Sedaj je odstranjevalec ličil spet na polici v kopalnici in nikoli več ne uporabljam izdelkov, ki niso primerni za kožo na obrazu. 

Včasih pomislim, kako so živeli naši stari starši in zavedam se, da niso imeli toliko izdelkov za nego obraza, kot pa jih imamo na razpolago danes. Kako to, da smo postali tako občutljivi in da naša koža zahteva tako pozorno nego ves čas. Tako pač je in odstranjevalec ličil je potreben pri naši negi kože obraza, če ne, nam koža to še kako hitro pokaže, ker postane drugačna in je na videz videti utrujena, suha ali mastna. 

Vsak ima svoj tip kože, tako da je dobro, da točno ve, kateri tip kože ima, kajti šele tako lahko pravilno skrbi za kožo. Sama imam bolj mastno kožo, tako je zame odstranjevalec ličil primeren za mastno kožo, ker drugače dosežemo ravno obratni učinek. 

Nisem si želel prodati hiše, pa sem se vseeno odločil drastičen korak

Posted on by CE

Pred leti sem se želel vrniti v svoj domači kraj, ker sem ga pogrešal in sem si tam želel ustvariti družino. Tako zelo sem si želel hiše, da sem se odločil, da si zgradim hišo. In res, zazidal sem si hišo in se vrnil domov. Prej sem 20 let živel drugje in čas je bil, da se vrnem v svoje kraje, med svoje ljudi.

Tako sem dolgo premišljeval in ko sem se vrnil, sem prvi leto doživel šok, ne zaradi hiše, ampak zaradi ljudi. Nihče ni bil nesramen, sem pa spoznal, da so si vsi ustvarili krog prijateljev, med tem časom, ko mene ni bilo, tako bi lahko rekli, da sem postal tujec doma. To me je pošteno prizadelo. Vsak dan sem se trudil navezati stike in bil prijazen, vendar mi ni uspelo.

Tako sem spoznal, da sem naredil napako. Kako težko je bilo to sprejeti, ko saj ne bi zazidal hiše, bi bilo veliko bolj enostavno. Tako pa sem ves denar vložil v hišo, ki mi je bila lepa in bila je tudi na zelo lepi lokaciji. Trudil sem se 5 let, da bi se počutil doma, vendar mi ni uspelo, zato sem si z težkim srcem priznal, da nisem več človek, ki bi živel in bil srečen v svojem domačem kraju.

Resnično nisem želel prodati svoje hiše, vendar druge opcije nisem imel, če sem hotel biti srečen, ker žal v svojem domačem kraju nisem bil več, čeprav sem se zato vrnil, ker sem pričakoval, da bom srečen. 

To je bila zame velika šola, da ne hodi v življenju nazaj, ampak samo naprej. Moje hiše v domačem kraju ne bom nikoli pozabil, sem pa začel živeti na novo drugje, tam, ko me je vodilo srce. Šel sem v tretji kraj, kjer sem vedno šel, ko sem imel dopust. Ker ti kraji so mi bili lepi, ker nisem mogel ohraniti hiše, sem začel na novo. Odhod je bil boleč, ampak je to zame bila velika šola. Danes sem srečen. 

Nikoli nisem igrala igre na srečo in vse je enkrat prvič

Posted on by CE

Marsikdaj sem videla igre na srečo, vendar me nikoli niso pritegnile, ker sem bila mišljenja, da jaz pa res nisem človek, ki bi igral igre na srečo in imela to srečo, da tudi kaj zadenem. Tako zame to ni obstajalo, vse dokler enkrat nisem sedela na kavi in nasproti mene so bile igre na srečo in ljudje so jih igrali.

Ko sem začela brati plakate, pa me je en plakat pritegnil in tako sem si rekla, da mogoče pa le poskusim igre na srečo in na koncu ugotovim, da imam srečo. Še naprej sem pila kavo in premišljevala, potem pa sem vstala in šla do okenca, kupila eno srečko in se v miru usedla nazaj, kjer sem pila kavo. Videla sem, da potrebujem kovanec, da strgam listek, ker drugače se ne da videti, če si kaj zadel. Vse skupaj mi je bilo smešno, ampak ko sem počasi spraskala listek, sem videla, da sem nekaj zadela.

Takrat sem premišljevala, ali je to možno, da sem jaz resnično zadela en zadetek. Ko sem listek odnesla k okencu, da mi gospa preveri zadetek, mi je povedala, da sem dobila 20 evrov. 

No, to pa je nekaj zame, torej igre na srečo niso tako brez zvezne, kot sem mislila do sedaj. Gospa me je vprašala, ali bom še naprej igrala igre na srečo, pa sem želela denar, kajti bilo mi je jasno, da sem lahko srečna, da sem dobila 20 evrov in če bi sedaj igrala naprej, bi tudi teh 20 evrov izgubila. 

Tako sem nehala igrati igre na srečo, ki so mi očitno prinesle res srečo. Sedaj sem spremenila svoje mišljenje in bom igre na srečo še kdaj igrala, vendar ne bom za srečke plačala več kot 1 evra, o tem pa sem še kako prepričana. 

Moja mami prisega na Renault

Posted on by CE

Verjetno veliko ljudi prisega na svojo znamko, tako tudi moja mami prisega na Renault in ne boš dosegel niti tega, da bi si šla pogledat druge znamke avtomobilov. Dolgo let je vozila avto Renault in ker ga je vozila samo kratke razdalje, je bil še v redu. Ko pa je šla v pokoj, je začela živeti malo drugače.

Začela je hoditi okoli, po hribih, k prijateljicam, na izlete in ta njen Renault ni bil več primeren za dolge vožnje. Vedel sem, da potrebuje novi avto in predlagal sem ji, da greva pogledat po avtohišah, kateri avto bi bil njej lep. Takoj me je ustavila in mi rekla, da greva samo na Renault, ker so njej lepi prav ti avti in ker jih je navajena voziti.

To pa je pripadnost, sem si mislil!

Seveda sem jo peljal na Renault in seveda si je izbrala novejši model, kot pa ga je imela sedaj. Hotela je rabljen avto, pa sem ji nekako razložil, da naj si privošči čisto novega, ker ga bo tako sedaj, ko je v penziji lahko imela več let in ne bo rabila spet menjavati. Ker ona težko menjuje avtomobile, se je strinjala s tem, da naredimo tako. 

Še na testno vožnjo ni hotela, samo povedala je, da ji je razstavljen avto všeč in da bi imela točno takšnega. Tako da prodajalec ni imel veliko dela.

Naslednji teden sva šla na Renault po novi avto, ker so ga imeli na zalogi. 

To so ljudje, ki so navajeni na določene avtomobile in so najbolj srečni, če je njihov naslednji avto iste znamke, samo novejši model. Tako moja mama kupuje Renault in ne boš je prepričal, da bi prestopila katero drugo avtohišo, ker je to njen avto, na katerega se je navadila že pred leti. 

Vsak ima svoj okus in prav je tako!

Kakšen videz pa je vaša domača kuhinja

Posted on by CE

Prav zanimivo mi je kdaj, ko grem kam na obisk in tam vidim, kakšna je njihova kuhinja, ker si tako lahko ustvarim vtis, kakšni so to ljudje in če dajo v življenju poudarek na hrano in pripravo jedi. Nazadnje sem bila pri eni prijateljici, za katero bi rekla, da ji kuhinja pomeni zelo veliko, kajti pogosto se je hvalila, kako rada kuha. Potem pa sem bila presenečena, ker je njena kuhinja bila tako majhna, da si nisem niti najmanj predstavljala, da ona v tej mali kuhinji pripravlja vse te jedi.

Ker sva s prijateljico vedno odkrite ena do druge, sem jo odkrito vprašala, kako ona lahko pripravi vse te jedi v tako majhni kuhinji. Seveda je bila malo presenečena, da sem jo to vprašala, a mi je lepo povedala, da njena mala kuhinja zmore vse to. 

Čeprav nisem vedela ali naj ji verjamem ali ne, sem se odločila, da ji bom verjela. Potem, pa mi je rekla, da en dan lahko pridem k njej in mi bo pripravila dobro kosilo. Ker me je res zanimalo, kako bo ona to pripravila, sem se povabila že drugi dan, ker kuhinja je bila res majhna in jaz sem videla samo to.

Naslednji dan sem ji prinesla sestavine in ona je začela pripravljati jed pred mojimi očmi. Bila je tako organizirana, vse si je sproti pripravila, pomivala umazano posodo in jo pospravljala sproti v predal, tako da sem spoznala, da ni važno, kako velika je kuhinja, važno je, kako se mi znajdemo in organiziramo v kuhinji. Sama imam precej večjo in ko pripravljam jedi tako nasvinjam, da ni podobno ničemer. Sedaj ko sem videla, kaj zmore ona in kako dela, bom tudi jaz bolj pazljiva pri kuhanju, da ne bo kuhinja vedno razmetana in umazana, ko pripravljam jedi. 

Spet sem morala začeti jemati kolagen

Posted on by CE

Pred kakšnimi tremi leti so se mi pojavile težave v kolenih, ki so trajale zelo dolgo. V bistu so trajale, dokler nisem začela jemati kolagen flex kapsul. Potem so se težave nekoliko zmanjšale in čez čas izginile.

Težave so se mi pojavile še tu pa tam, a nič kaj pretirano hudega. Po nekaj urah ali naslednji dan sem bila vedno dobro in sem lahko šla ponovno na kakšen sprehod ali na bližnji hrib. V četrtek pa se mi spet pojavijo bolečine. S sosedo sva šli hodit. Ona uboga, ker jo boli gleženj, mene pa so zagrabila kolena. Bolj, ko sva hodili, bolj so naju bolele noge. Za nazaj sva se že skoraj vlekli od bolečin. Že po poti sem ji rekla, da bom morala spet začeti jemati kolagen flex, ki pomaga pri bolečinah v sklepih. Ona ni nikoli niti pomislila na kaj takega, ker jo gleženj boli od poškodbe, saj je imela v nogi še do pred kratkim ploščice. Vprašala me je, če kolagen res pomaga. Povedala sem ji svojo zgodbo izpred treh let in da mi je kolagen takrat zelo pomagal. Zato sva na poti domov zavili v trgovino in kupila kolagen flex. Kupila si ga je tudi soseda. 

Naslednji dan nisva šli nikamor, ker so naju noge še kar bolele. Tretji dan sem poklicala sosedo, kako je, če bi šla na sprehod vsaj po ravnini in mi je vsa vesela povedala, da ji je gleženj res bolje, ampak, da ni še čisto dobro, zato sva naredili čisto kratki sprehod, da ne bi pretiravali. Zelo je bila navdušena nad kolagen flex kapsulami in se mi zahvalila, da sem ji jih priporočala.

Jaz verjamem, da je kolagen pomagal, zato sem ga za zagotovo jemala še par dni. Malo je pomagal tudi počitek. Jutri sva se s sosedo dogovorili, da greva spet na hrib in bova videli, kako bo šla najina hoja in koliko je kolagen flex res pomagal. 

Odprti lokali, sedenje na terasi in pitje dobre jutranje kavice

Posted on by CE

Mislim, da nisem edina, ki bi si že počasi to želela. Ta korona nam je res spremenila življenje. Lahko rečem, da večkrat premišljujem o tem in postanem žalostna, ker vidim mimoidoče obraze, kako so ljudje postali zaskrbljeni. Res neprijeten občutek, ko ne moreš prijateljice sproščeno objeti, ko ne moreš v kino ali pa na bazen. Le kdaj bo tega konec, se večkrat vprašam.

Najbolj pa sem žalostna, ker nisem prepričana, da tudi, ko bo tega konec, da bodo ljudje zaživeli ponovno sproščeno. Tako kot opazujem, se mi zdi, da smo se spremenili, da smo postali bolj resni, nezadovoljni, zaskrbljeni. Kje je tisto sedenje na terasi s prijatelji, ko smo se skupaj smejali in imeli lepo. Pogrešam te občutke in upam, da se bodo vrnili. 

Pogrešam lokale, kjer je bila cela terasa zasedena in se nisi imel kam usesti, da bi spil eno dobro kavo, moral si počakati na prosto mizo. Sedaj, ko se sprehajam po mestu, so ulice čisto prazne, lokali so pospravili mize, stole, senčila, pogled na vse to res ni lep. Prihaja toplejši čas, ko smo vsako leto izkoristili te prve sončne žarke, da smo posedeli na terasi katerega lokala. Sedaj pa tega ne smemo. 

Sama sem hvaležna, da nisem kadilka, kajti verjamem, da je danes vsem kadilcem še težje, ko ne morejo pokaditi cigarete ob dobri kavici. Veliko stvari se je spremenilo in sama sem prepričana, da nikoli ne bo več, tako kot je bilo. Če pomislim samo nase, bom kmalu izgubila svoje 2 leti življenja, ker nisem živela tako, kot sem si želela. Da le pride ta čas nazaj in da bomo spet srečni in brezskrbni.

Vedno, ko vidim Beneteau čoln, si ga želim kupiti

Posted on by CE

Tokrat sem se odločil, da punco peljem na kosilo na obalo. Ja, jaz vsake toliko časa presenetim. Tako sva šla na kosilo, še prej pa sva se sprehajala po plaži in spet sem videl Beneteau čoln, katerega si že dolgo želim.

Jaz sem človek, ki ima rad presenečenja in ko sem spoznal mojo punco, sem se zaljubil do ušes. Enostavno nisem verjel, da bo ona moja punca, ker mi je bila tako lepa in posebna, sam pa se očitno nisem imel za tako pomembnega in lepega, da bi ona lahko bila moja. Zmotil sem se, tudi ona se je zaljubila vame in tako sva sedaj skupaj 2 leti. Oba imava rada morje, ker sva se na morju prvič videla. 

Zgodba je prav zanimiva, kajti jaz sem prišel na obalo zaradi koncerta, na katerem sem spoznal njo. Tisti večer sem ji govoril, da bom enkrat imel Beneteau čoln, ker si ga res že dlje časa želim. Tako mi še danes vedno reče, ko vidiva Beneteau čoln, da me je prvi dan poslušala samo o tem, kako sem govoril o čolnu.

Seveda je bilo sedaj isto, ko sva se sprehajala po obali, kajti spet sem videl Beneteau čoln in to ne eden ampak več. Vsak človek ima določene želje in jaz sem res hrepenel po tem stilu življenja, živel pa sem na drugem koncu Slovenije. Glede tega sem bila kar malo žalosten, pa ne zato, da mi kraj v katerem sem živel, ne bi bil všeč, samo morje in Beneteau čoln mi je neprestano hodil po glavi. 

Ne vem, če ne bom enkrat naredil ta korak in poletje preživel samo na morju. Ker ima fleksibilno službo, ni to mogoče celo uspelo. Takrat bi naredil izpit in si, če ne bi bilo mogoče drugače, izposodil Beneteau čoln, da bi uresničil svoje sanje. 

Oče ni bil za barvanje obrvi, jaz pa sem ga vseeno pregovorila

Posted on by CE

Ko si pogledal mojega očeta, so ti padle v oči njegove veliko presvetle obrvi, že nekaj časa nazaj, sem ga vprašala, če bi si on pobarval obrvi, pa mi je ostro povedal, da je barvanje obrvi za ženske. Potem se nisem hotela več mešati, če so njemu te obrvi lepe in ga ne motijo, potem ima takšne.

Nekaj dni nazaj pa smo imeli skupno kosilo in spet smo se začeli pogovarjati o njegovih obrveh. Po eni strani mu je bilo smešno, po drugi strani pa tečno. Še enkrat sem ga vprašala, ali bi si pobarval obrvi, pa me je malček grdo pogledal, potem pa rekel, da če bomo potem vsi zadovoljni in se bo končal ta pogovor z mojimi obrvmi, potem pa na barvanje obrvi pristane.

Takoj po kosilu sem se odpeljala v drogerijo in kupila barvo za obrvi. Točno sem vedela, katero moram izbrati, ker sem si ponudbo prej ogledala na www.neyes.si. Tako sem šla direktno do njega in rekla, da sem pripravljena na barvanje obrvi in upala, da si ni premislil. Tudi mene je bilo malo strah, kako bodo izpadle njegove obrvi, ker nikoli ne moreš točno vedeti. Ko sem mu namazala obrvi, je moral to nekaj časa imeti na obrveh, zelo mu je bilo to mučno, ker se je bal, da bodo njegove obrvi še grše. Tudi jaz sem po tihem upala, da bo barvanje obrvi uspelo in da bo zadovoljen. Prav s strahom sem odstranila barvo in videla, da so bile obrvi lepe. Tako sem mu dala ogledalo, da se je pogledal.

Zanj ne moreš vedeti, kaj pričakovati, tako da sem čakala, kaj bo povedal. Vse, kar je rekel, je bilo, da je barvanje obrvi uspelo in da so sedaj njegove obrvi res veliko lepše. Kar oddahnil se je, ker se je zavedal, da ga sedaj ne bodo več vsi gledali samo v obrvi, ampak ga bodo gledali v oči.

Ker vem, da so orehi zdravi, jih vsak dan za eno pest pojem pri mami

Posted on by CE

Rada imam domače stvari. Tako skušam doma imeti samo domače pridelke, tako jih včasih raje nimam, če niso domači. Še kako se zavedam, kako zdravi pa so orehi in rada jih imam. Pred dvema mesecema sem jih dobila od ekološke kmetije. Kupila sem jih 10 kilogramov in sedaj jih nimam več, ker smo jih pojedli. Zadnjič pa sem bila pri svoji mami in sem videla, da so na mizi orehi, ki jih je dobila od prijateljice. Mama mi je povedala, da so domači, ko sem jih poskusila, pa se je to takoj tudi okusilo.

Ponudila mi jih je, vendar jih nisem hotela vzeti, ker sem vedela, da jih nima veliko. Tako sem ji rekla, da jih bom jedla, ko bom prišla k njej na obisk. Prisrčno se je nasmejala in strinjala z menoj. Rada je videla, če sem jo obiskala vsak dan. Jat pa sem jo rada obiskovala, ker sem jo imela res rada, vedno sva malo poklepetali ob kavici in takrat so prišli na vrsto tudi orehi. Vedno sem jih pojedla eno pest. 

Imela sem malo slabe vesti, ker sem vedela, da jim mama sama tolče. Tako sem ji en dan, ko sem prišla na obisk rekla, naj prinese desko, orehe in kladivo in sem jih sama natolkla za nekaj dni. Čeprav se je branila, je bila na koncu še kako vesela, da sem ji to naredila. Meni pa to res ni bilo težko, tako sem se ji saj malo oddolžila, ker sem jih vsak dan jedla. Vsi vemo, kako zdravi so orehi, ne potrebuješ nobenih prehranskih dodatkov omega 3, ker so orehi prava hrana za možgane. 

Druženje z mamo in orehi, na to se spomnim, ko pomislim nanjo in upam, da bo najino vsakodnevno druženje trajalo še naprej.